denes je došel vujec od mame po mene kaj bi mu ižel malko pomoči krumpera okopati jerbo mu je stražno dračen. i onda smo seli na traktor i pravac na mekotu. vujec je zel motike i bogme jih je fezt nabrusil jerbo su bile kake britva. zel je i jenoga piceka kaj je vujnica spekla i jeno pet litri gemižta za poterati si dok nas sunce opiči malo. i tak smo počeli negdi okraj šezt vjutro kopati dok jož nema jakoga sunca. al smo okraj sedem več bogme i ogladneli požteno pak smo ižli jezt. i taman kak smo si seli pod jenoga hraztiča eto ti suzeda od vujca ženom je dožel po seno. i pravac knama. e jeboga i tvojega suzeda vujec i baž dok smo si seli jezt a veli vujec pa nebudu oni z nami jeli. al vraga čim je dožel veli joj kak imate lepoga piceka demi suzet samo krilce kaj malko oglobam jerbo smo se preveč žurili da nam kiža nebi seno popražila pak nismo stigli ni froštukljati. i eto ti za njim mam i žene njegove al bi i ona krilce. onda sem im rekel čujte mi tu mizlimo biti celi den i nema baž toga dosti za se skupa al oni kaj da to nizu čuli nek po nažemu piceku al sem bil srdit. i pojeli smo nažega piceka za deset minut. jedva sem nekak uzpel si bocke oglobati jerbo su meni bocke najbolše. i onda su se jebo im paz mater namerili na nežega gemižta. i skoro su nam se spili. jenoga za snagu jenoga kaj nebu kiže jenoga putnoga i onda jož jenoga putnoga a ta žena od vujcovoga suzeda more piti kak grbodeva samo natače v sebe. i onda su otižli seno nametat. a ja sem rekel vujcu vujec si videl kak smo oztali bez nažega piceka a on je rekel je a kaj se tu more brankec. onda sem mu rekel ja ti sat opče nemam viže ni volje ni jednoga dračička sprezeči z motikom nego bi najrejši otižel doma od jada al je rekel vujec pak jož malko bumo kopali pak pemo doma. i otjemput se je začulo javkanje a ja se okrenul a žena od vujcovog suzeta ja ruknola z voza pravac na zemlju. kad mi tam a ona se drži za nogu i javče a veli suzet pukla je noga kake steklo a ona javče kaj da su joj si spomrli. e onda sem joj rekel eto to ti je bog dal jerbo si nebaždarjena kake bačva spredrta el si morala tolkoga gemižta popiti kaj si tak pijana kaj si z prikolice opala a ona meni naj branko kaj se zdignem i te lupim po hrptu kaj se nigdar ne zdignež jerbo sem samo jenoga gemižta popila. onda sem joj rekel zdignež se bruz kad si pijana kak tuka a jož ti je i noga ftrgnjena ak to ne vidiž. onda je suzet rekel naj branko srati neg mi pomogni kaj ju zdignem na traktor. e bogme nizem štel ju zdiči ftruc kad me je zvređala neg sem otižel jož malo kopat a vujec i suzet su ju deli na prikolicu i otpeljal ju je suzet k doktoru. onda smo jož malo kopali i otižli doma a vujec je rekel da bu vujnica drugoga piceka spekla za zutra kaj to zgotovimo do kraja. samo kaj nebi ona stara prasica z lamgetom dožla po seno. al valjda nebu. pozdravljam

Kad su Arapi 638. godine osvojili Svetu zemlju te je tako putovanje kršćanskih hodočasnika u Svetu zemlju bilo otežano, otvaraju se novi putevi na Zapadu: Rim (" putevi ad Petri sedem "), sv. Jakov u Composteli, marijanska svetišta u Loretu, na Jasnoj Gori u Czestochowi, veliki srednjevjekovni samostani, utvrde duha i kulture, mjesta koja utjelovljuju uspomenu na velike svece (Tours, Canterbury, Padova i druga mjesta.

kake denes zima. to so strahote svecke kaj se zubi smrzavaju v laloki od zime il kaj slično. baš je sad malo prije bil zajec pri meni i rekel mi je da se on boji iti i pišat da mu se nebi pišalina smrzla baž dok bi pišal pa bi imal probleme. al ja mizlim da to tak baž i nemre se dogoditi nek da je to nemoguče. ja sem se poštenjački smrzel fčera i prekfčera na krovu od babe kičkove jerbo smo ja i ranko joj krovižte spremenjivali. prekfčera smo mam zaran lepo otišli tam i prvo veli baba sat mam pete jezt. a ja sem si mizlil taman e baba to su prave reči jerbo se z praznim želucom nemre nikaj a kamoli krovižte menjati. i onda smo se lepo nejeli jerbo baba zna sakakve finote skuvati a o kolačima da i ne natipkavam jerbo su svecki prve klase ajnc a. i onda dok smo se lepo najeli veli meni ranko e sat brankec ravno na krov i delat. i onda smo se lepo tak spuzali na krov i prvo smo morali sega staroga čerepa shitati dole. lepo smo pripeljali prikolicu k štaglju i hitali smo čerepe na nju. e to je baž bil pravi doživljalj jerbo ti lepo hitiž čerepa na prikolicu a on pukne na sto komadi i to je baž lepo za videti. jerbo samo se leti na se strane. a baba je bila kičkova strašno dozadna jerbo je stalno dolazila glet i onda je zapomagala joj dečki pak el bote baž se čerepe razbili jerbo bi mogli biti dobri i za neke druge potrebe. a veli njoj ranko baba pak jezi ti nora il kaj kam bi više bili dobri sto let stari čerepi iz prahiztorije. a veli baba pak za koca prekriti il kaj slično. a veli ranko ma to baba neje više za nikaj. al vam morem reči da se je mogel jož koji i lepi čerep najti al je ranko rekel pak branko kam bi mi zišli kat bi jenoga po jenoga čerepa skidali dole nebi bili do božiča gotovi. onda sem ja samo dalje hital i to je bilo baš lepo jerbo sem užival dok su čerepi pucali i frcali na se mile božje strane. i tak lepo dok smo shitali čerepa veli meni ranko e sat brankec bumo trgali letve i se jih bumo hitali z krova dole. i onda smo si zeli male sekirke i gdi koju švarbicu i trgali smo letve i hitali jih dole. a baba je bila stražno dozadna i stalno je prigovarala el nebi mogli letve kaj jih nebi baž tak na kratko trgali jerbo bi se gdi koja magla i skoristiti za nekoje potrebe druge fele. al je ranko rekel baba pa kaj bi z tim sprlim letvama samo v peč i nikaj drugo. onda je beba samo dalje čkomela i pozpravljala si letve za f peč. i onda dok smo to se strgali veli baba nama dečki a sat lepo pete jezt. u kaj je baba pravoga obeda složila kaj bi si i mrtvac zgroba przte oblizal. bila je juvica fina masna od pevca i soz ot paradajza i temfani pire krumper. i digani z oreji kaj bi se čovek raztopil od milina. ja sem mam pojel devet komadov da skoriztim priliku. i onda smo jož tak malko pili gemižte i samo otjemput veli ranko babi kičkovi si vidla baba kak se sat vuto zimsko vreme spuzti brzo noč. vu pol pet je več trdna kmica kaj se ne vidi przt pred nozom i više nam opče neje za iti na krov i primati se pozla nek bumo naztavili zutra. i onda je rekla baba pak onda vredu dečki ak vi tak velite al sem ja mizlila da bute jož malko delali. al je meni rekel ranko pozle dok sem ga pital zakaj jož malko nesmo išli na krov jer su tek dve vure bile prešle. rekel mi je pak jezi ti ponorel brankec kam bi onak najeđeni išli na krov kaj spopucaju dezke pod nami jerbo sem se ja tak najel kaj se nebi mogel ni prignoti. al dok sem si ja malko spremislil bogme je uprav tak bilo jerbo sem se i ja nejel kaj nikam nesem mogel. i onda smo lepo išli doma a ranko je rekel da zutra vjutro mam posle sedem doje po mene. bogme je tak i bilo. čime je prešlo sedem čujem ja nekaj kak prčketa pred hižom i mislim si ja to je taman ranko. i bogme je i bil. zataj čaz smo bili pri babi i lepo smo se nafroštukljali preveč fini kobasic i senfa pravoga emstragon kaj przte obližeš i popili sakoj jenu podravku i pravac na krov. a veli baba dečki sat više nema šale nek to treba denes zgotoviti a veli ranko ma baba nema problema. i onda smo spuzali na krov i velim ja ranku čujež ranko meni se si ti rogi vide vredu al ovaj tu srednji kak da je sprl. a veli ranko meni brankec naj biti smežni kaj bi sprl. to je jož ajnc a rog prve klase i nebumo ga niž menjeli jerbo prije bo baba vmrla nek taj rog sprne do kraja. a velim ja njemu ranko a kaj ak slučajno popuzti. a veli ranko ma nema šamse kaj bi popuztil to ti ja garantiram. onda sem mu rekel pa dobro ranko ak ti tak veliž jerbo ti ipak imaž izkuztva po krovu. a veli ranko e uprav je tak. i onda smo lepo išli letvat i malko po malko i se smo zletvali zatj čaz il do dvanajst vur. a veli ranko meni e sad bi baž pasal jeden dobri obed. i taman je baba zišla z hiže vun a pita nju ranko baba el me čujež a veli baba čujem te kaj očeš a veli ranko el gotov obed a veli baba neje još samo vi pokrivajte ja vas pozovem dok bode obed gotof. al nas je baba lepo zajebala. mi smo samo pokrivali i pokrivali a babe opče neje bilo z hiže vun. mi smo ju vikali baba baba al nje nema i nema. a veli ranko sigurno koza gledi onu seriju. a velim ja pak nebu dve vure gledela seriju. a veli ranko morti gledi i reprizu kat je nema. i več smo taman bili pri kraju i več se je i mračiti počelo i onda je tek baba zišla vun i veli njoj ranko el gotof obed a veli ona je al sat to jož malko pokrite onda pete jezt. a veli ranko viš kak naz je lepo zajebala baba kaj smo gladni celi den i bogme nam se i neje za spuščati z krova kat imamao još za petnajst minut posla. i onda smo i zgotovili. obed je bogme pak bil pravi pravcati i lepo smo se najeli i popili sakoj dve tri pive. a veli baba deči el so rogi bili si vredu el neje niti jeden sprl. a veli ranko ma baba pa rogi so ti prva liga bo ih triput duže nek nas skupa. i lepo je ranko onda napravil računa z babom i veli on meni e sat idemo još na jenu pivu da te splatim i gotovo. meni je bilo malo smešno iti v gostijonu kaj nebi na slavicu naletel al je fala bogu neje bilo. nek mi je onda ranko lepo dal dvesto kuni i popili smo jož sakoj tri pive i pravac doma spat. tak je to bilo dok smo krovižte delali. lepi pozdrav sima želim.

mamu več tjeden dana boli zub kaj nemre zdurati. i stalno je žifčana i luda polek toga i več mi je to se dožlo navrj glave. laloka joj je natekla tak jako na dezni strani kaj opče neje za sprepoznati dok ju z te strane poglenem a đekica je se tak boji kaj opče z kučice neče vun ziti. stalno se zderava na mene kaj si ovo ovak i kaj si ono onak i toga mi je več prek glave. a k zubaru se neda ni pod živu glavu jerbo ga se stražno boji. onda sem joj denez dok sem dožel od meše rekel mama to tak viže nemre biti nek ti toga zuba moramo zvaditi. a veli mama a to ne branko to nikak jerbo mi bu zutra prešlo. a velim ja njoj pa kak ti bu prešlo mama ak ti je tak več tjeden dana i stalno govoriž kak ti zutra bode prežlo. to bu začaz gotovo niti ne osetiž. a veli mama a kak si to mizlil branko. a velim ja njoj sat buž vidla. onda sem otišel po flakza kaj ga imam ak mi zatreba za vudičnjak dok mi zapne na dravi i velim ja njoj pogleč sat ovo. ja ti zavežem jenkraj flakza za zub a drugoga kraja za kvaku ot vrat i onda boš ti stala na meztu a ja otidem z druge strane vrat i stiznem kvaku i zub skoči vun i nebož ni osetila. a veli mama a kak to znaž da bu to vredu gde si to videl. a velim ja njoj pa mama tak smo ja i davorica njegovom dedi se zube spovadili i nigdar ga neje zabolelo niti malko. al zaprav sem to zmislil kaj ju nebu stra. a veli mama el jezte za stvarno. a velim ja njoj pa nek kag nek za stvarno i pogleč kak je čovek sat sreten ni jenoga zuba nema. i onda je mama rekla pa dobro brankec ak tak mizliž idemo onda sprobati. u dok se je razinola to je bilo čudo i jedva sem zuba našel koji ju je bolel jerbo je se bilo natečeno. zavezal sem z flakzom za tu krnju onak po struđno kaj se nigdar ne odveže a drugu stranu za kvaku. mama je samo zajavukavala kak ju je bolelo i javkala naj tak cukati brankec esi lut. a velim ja njoj no jož se samo malko strpi mama i začaz bu se gotovo. i velim ja njoj dok sem zavezal za kvaku sat ja idem z druge strane vrat vu ganjek i onda samo stiznem kvaku dok ti nebuž očekivala i zub skoči vun samo moraž stalno biti razijana kaj ti se ne zapiči v nebce. a veli ona onda dobro i jedva je nekak to sfufljala kaj sem ju skoro ne zrazmel. i oču ja ziti van a kat tam eto ti vraga kaj sem skužil. je mama a kak pem sat vun kad smo zavezali flakza za kvaku. a veli mama norc jeden lepo si to zmislil. i onda sem si pomizlil a kaj sat i malko sem tak študeral dok mi je dožlo vu glavu i velim ja mami pa esem bedazt mama pa idem čez oblok skočiti vun. a veli mama a kak buž čez oblok kad su pod oblokom okolamde a velim ja njoj pa kaj onda ja odprem širom obloka i zalaufam se i preskočim i obloka i okolamde i se. i otprem ja obloka i denem pod oblok stolca i zalaufam se z jenog kraja kujinje na drugi kak zajec fletno kaj se je samo pražilo i stanem na stolec i othitim se i taman da bum prezkočil kat mi je noga zadnja za štok zapela i ja diregt pravac silom vu trnje. tak sem se zguljil kak nigdar vu životu a ruke so mi se pune trnja bile kak da sem kupine bral. u jesem bil srdit kaj bi najrajši celoga obloka scepal vu komade a okolamde pošprical z dejerbanom kaj jih nigdar više nebi ni bilo. a veli mama branko branko jesi dobro pa kaj si delal tak je puklo kaj sem mizlila da ti je kiđma se scepala na komade. mam nesem više imal volje ni zuba vaditi ni nikaj. al sam viknol mami se je vredu samo ti stoj na miru i flakz nek bu fort napet kak žica na gitari. i onda sem se polako prišuljal v ganjek kak stari indijanec kaj mama nebo čula nek kaj se znenadi dok stiznem kvaku kaj ju nebu bolelo i jož sem malko pričekal i taman da bom stisnol kvaku kat eto ti mama se dere branko branko pa kaj čekaž el boš stiznol. onda sem joj objaznil da to mora biti iznenađujuče i to se kaj ju nebu bolelo i rekel sem joj nek se samo sprimiri i nek čkomi. onda sem polako vu sebi nabrojal do osamdezeti šezt i na osamdezet i sedem sem pritisnol kvaku kak sem got jako mogel. mama je zajafkala kaj sem pomizlil da ju budu i sloni v afriki čuli i taman fala bogu kaj mi neso bubnjiđi spucali. i ja fleno otprl vrata da vidim kak je zišlo a mama se drži za laloku i jafče kaj da so joj si spomrli. a na kvaki vizi flakz a na flakzu zub vizi. e mam mi je bilo lakže pri duši. i velim ja mami i esi vidla mama kak je to lepo zišlo. a veli mama kaj bi vidla nikaj nesem vidla nek samo zvezde sem vidla dok si pocuknol. a velim ja njoj el te viže ne boli. al više nikaj neje mogla reči kak ju je bolelo. onda sem joj dal malko rakije kaj si potera i otpravil ju spat a ja sem si do sat trnje vadil z ruk jer jih je bilo da ne preterujem al valjda miljon il jož i viže. pozdravljam se skupa. bok uskličnik branko

lepo pozdravljam. i kak smo zišli da znate davorica i ja denes to bog ni videl več leta. fčera sem došel k davorici i veli on meni brankec baž dobro kaj si došel jerbo sem taman k tebi krenul kaj ti nežt velim. onda sem mu rekel onda mi poveč sad jerbo kaj nepemo k meni sad kaj mi boš tam povedal. a veli davorica viš brankec nekaj sem si zamislil. a ja velim a kaj. bil sem fčera pri starome matožini i videl sem na vrtu pri njemu jednoga staroga stojadina žutoga i velim ja njemu čujež matožina jer bi ti meni štel toga stojadina prodati. a veli on bi štel al ti je strgan i nema akumulatora. i onda veli davorica da ga je pital kolko bi štel za njega a matožina je rekel daj pecto kuni i vozi si ga. a velim ja davorici u jebote pak to je skoro zabadav. i onda smo se ja i davorica dogovorili i skupili sašče nežt kuni i pravac k matožini po stojadina. dogovorili smo se kaj bi ga malko nekek popravili i poštelali i deli akumulatora vu njega i kaj se bumo po polju vozili i malko do goric kaj nepemo pežke. prikapčili smo ga za traktor i odvlekli k meni vu štagelj. mama je štela ponoreti i samo je kreščala a jel vam toga krampa treba tu staroga kaj nebum si po štaglju mogla prejti al sem joj rekel mama bolje biti bilo da čkomiž jerbo neznaž o kakovemi je tu stvarima reč. i tak smo malko po malko prislagivali, a davorica je fkral doma jenoga staroga akumulatora i malko smo ga pripunili i deli v nuter. jož je trebalo kojekakove šarafe malko pritegnuti a davorica je nekaj malko motora prisložil i ja sem z kompresorom od traktora gumije pripumpal i veli davorica brankec sat ili nikad. idemo ga vužgati pak da vidimo na čem smo. i davorica je del kljuđa i okrenol a stojadin je kurblal i kurblal i otjemput eto ti ga. kresnol je kakti da je ganc novi. z auspuva se je samo malko skadelo i dalje je bilo se vredu. i veli davorica jebemu brankec jož bi samo malko trebalo zavariti auspuva kaj nebu tak ružil al nema veze nek ruži kad nemamo švas aparada. još je samo davorica skočil doma kaj smo malko benzina prijelali vnuter al dok vidi tata od davorice da smo mu sega benzina od kosilice potrošili al bu vikal kak nora bežtija. i veli davorica sedaj brankec idemo ga sprobati a ak bu dobro išel onda zutra pemo diregt pravac do virja skočiti jerbo mi je rekel jen bratiđ da je bil v nedelju v jenoj gostijoni vu virju i da si je naručil jenu pivu a ova njemu dve dala i tak ak naručiž dve dobiž četiri. a velim ja njemu u jebate davorica to moramo iti jerbo toga nigdi nema kaj bi platil jenu pivu a dobil dve pak bumo se lepo pive napili. se zmislite kaj kupim jenu podravku a dve dobim al bi bil vesel. i tak smo seli v stojadina i celi se den pomalko navažali i prislagivali sim pa tam kaj je trebalo ovoga šarafa malko pritegnuti onoga malko i tak. a po noči smo malko i svetla sprobali i morem vam reči da svetle kaj da je den pravi pravcati pred nami bil. samo žmigavec desni ne žmiga al lepo sam rekel davorici ja samo spružim ruku kak na biciklinu i ovi za nami budu znali da na deznu stranu skrečemo. i onda smo lepo otižli spat. a ja predi nek sem zaspal sem ga išel jož malko stojadina priglenuti. tak ima lepu žutu boju kak jabuka žuta il bilo kaj drugo kaj na žuto pofarbaš kaj ga se čovek nemre nagledeti. i sel sem si za volan i malko sem motal levo dezno kaj da je asvalt pod menom i morem vam reči da sem se osečal kaj da sem pravi gozpon. a denes je vjutro došel davorica mam v zorju okraj šezt vur pol sedem i veli on meni idemo ga brankec jož malko sprobati. i tak smo seli vu njega i pravac prema šumi se zaputili. a veli davorica kaj mizliš brankec jer more ozamdeset potegnuti a velim ja njemu u jebate naj davorica tak brzo kaj se nebi zbljuval il kaj slično al davorica po gazu i stiskal stiskal a ona strelica na vuri taman devedezet pokazala. a auspuv je rondal kaj sem pomizlil da se bu saj razkapčil. a velim ja davorici naj tak brzo naj a veli on jož samo malko. i onda je samo otjemput prema nami nekakov zavoj nadišel i davorica je fletno moral levo skrenuti i on je zmotal i stojadin se pozmeknul po šodru i mi pravac prek grabe se nadrocnoli i auto je naskočil i vu oranje friško zleteli i stojadin na jenu pak na drugu stranu i na krof diregt se okrenuli. ja sem se z glavom vu steklo tak šubeknol kaj se pomizlil da mi glava čez steklo vun zbije. i sic se razkapčil i poklopil me je a stojadin je samo fcrkel. a veli davorica brankec jel si ti videl toga vraga. i onda smo se nekak skobeljali vun z auta al nam fala bogu nikome nižt neje bilo nek smo se samo natukli i zguljili. a stojadin je bil tak blaten kaj ga ni stari matožina više nebi prepoznal. onda smo brzo po traktora doma odbežali kaj smo auta na kotače obrnuli i odvlekli ga doma. mama j tak vikala kaj joj je pena niz zube siktala vun i nekakovu je botu prijela i oplela prvo mene al je bogme i davorica dobil dengu po leđima i fletno je odbežal doma. malko sem ga predi zval na telefon i rekel je nek se nižt ne staram da bumo stojadina popravili dok se situaciji malko sprimiri i da bu se v redu i samo nek pred njegovima nikaj ne govorim. al sem mu rekel meni je samo žal davorica kaj nepemo vu virje podvečer na pivu a rekel je davorica nek se nižt ni za to ne staram i da pemo pa makar z traktorom ak nikak drugač. e to jedva čekam. lepi pozdraf sada i idem čekat da vidim kak budu naši rukometaši pobedili v utakmici one švabe i to bu pravo veselje.

blacky, mila ženskice mazna... evo ti jedan topli izbor riječi. kao da je tebi, iako je jednoj he-hm dugonogoj.... Danici.... nema te cicvare za kojo bi te menjal, dana. i takvoga bmw-a i8 spajdera bogme još neso napravili. nek samo stišće gasa. ja idem poprek, svenak bom prije njega došel. takvoga prezvušta neso žvakali, kak me ti moreš prežvakati, bogica moja, i semleti - dok ti milo dojde, optom gošće, gazdarica dok oslabeš, ne li? jer kaj ti ja morem vu krilo nadrobiti, majko isusova, to ti ni jedna huzgvarna ne bo mogla, ni štilovka, napiliti, nigdar, milo moje, nigdar. i kulko god da smo se skupa saki na svoj način skupa bili i bomo razločikali ja se kaj znam - tvoje je srčeko veliko i dobro. i puno ti ga... treba.... pak ti i dajem ti ga puno, bogica moja. kak bogica, potrite tebite, a vredi mi više od zlata, a je kak rubin, a je kak se milo i najdrakše mu... mojemu... mislim - mene jezuš kristuš i sedem žalosti, tak nigdar više nikoga ne bom napiljavala, jezera ti

baž sem sat dožel z sela. lepo sem se vjutro zdigel i reko mizlim si ja sat otijem k meži i onda pozle pem lepo glasat na izbore. i onda sem lepo otižel i dojem ti ja k meži i lepo sem to se otslušal kaj je pop imal za reči na današnji dan kaj se je dogodilo z svecima sveckim i reko sat idem mam glasat jerbo sem zadnji put zabil opče da se je moralo iti na glasanje. opče neznam kak. samo mi se je tak dogodilo jerbo celi den nesem gledel televiziju a mama me opče neje pocetila. i tak ja lepo zidem z cirkve vun i naletim pravac na darkiča. i veli on meni o brankec bok a kam idež. a velim ja njemu eto darkič baž sem pošel glasat. a veli darkič e brankec to je baž fino jerbo sem to baž i ja nakanil iti. i tak smo mi krenoli. i za par koraka dojemo mi točno pret goztijonu. i veli meni darkič znaž kaj brankec. a velim ja njemu a kaj. a veli on meni mogli bi si mi dva lepo jenoga čaja spiti kaj nam bode topleže ak bumo morali čekati na red dok se bode glasalo. a velim ja njemu znaž kaj darkec ja ti rajše nebi pil toga čaja jerbo dok mi ga je jemput mama skuvala dok sem bil mali kaj me je mam tjeden dana čerevo ot njega bolelo. a veli meni darkič no dobro brankec onda si ja spijem jenoga čaja a ti kapuđino il nekaj sliđno. a velim ja njemu onda dobro darkič al samo na brzinu jerbo se moram žuriti doma na obed. i tak smo mi došli lepo v goztijonu i veli nama konobarica i dečki kaj bute pili. a veli darkič znaž kaj branko kat smo veđ tu onda bolje da si mi nekaj korektno spijemo kaj nebumo bezveze trošili kune na čaje il kaj sliđno. i onda si je lepo darkič naručil jenoga pana a ja jenoga bambusa al velikoga. i tak smo mi polako pili i taman da bumo krenoli kat eto ti ranka. i veli ranko nama o dečki kaj bute pili. a velim ja njemu nikaj ranko jerbo moramo jož iti glasat i doma na obed. a veli ranko no dečki kaj sat zmišljavate bezne glizte. ak vaz pitam kaj bute pili onda mi lepo i rečite. i tak smo onda dobili jož sakoj po jenu pijaču. i veli začaz ranko ja dečki sat moram iti. a veli darkič pa kam bi sat ižel a ja sem več naručil jož jenu rundu. al ranko se je samo zdigel i veli on dečki žal mi je al stvarno moram iti a brankec do tebe dojem zutra vjutro jerbo bi te nekaj trebal. u ja sem si mam pomizlil da bu pak nekakov novi pozel u pitanju i da bu penez. i tak sem mam jož jenu novu rundu naručil. i tak je več bilo negdi okraj pol tri tri i velim ja darkiču čujež ti mene darkič mene je več bogme fezt šupilo i sat bi stvarno morali iti glasat jerbo ak jož oztanemo nebum viže znal ni koga bi zaokružil. a veli darkič no brankec kaj nebi znal. stignemo mi iti glazat pak izbori su do sedem vur. i tak jož jena runda i jož jedna i saki čaz je nešče novi nadižel i platil rundu novu i kat ti otjemput ja samo pogledal na svoju digitronku kaj sem ju dobil ot kuma za firmu novu nofcatu a kat tam pizalo na njoj točno devetnajzt i pravac vutaj čaz treča minuta skočila. mene je mam skoro šlag strefil. i velim ja darkiču darkič esi ti skužil kolko je vur jebate pak mi smo zabili iti glasat. a veli meni darkič e jebež ga branko al naj se nikaj sekirati jerbo budu pak novi izbori za par let. i tak smo si onda rešili jož sakoj po jenu pivu i otižli smo pravac doma. i nigdi se viže nesmo zadržavali ni sekunde. mama je malko vikala jerbo se je juva zdavnja ozdenela i onda sem se malko najel i reko idem mam natipkati tu celu celokupnu situvaciju kak me je darkič lepo zajebal kaj pak nesem ižel glasat. a sat idem glet malko televitora i pravac spat. pozdrav ot branka uskličnik

Neki su valjda shvatili ono poslije pričesti individualno (Ja sam se pričestio, a volim i šutjeti, a ne pjevati, pa mogu sjesti). Sedem petere (IGMR 211) i Ad suam sedem redire (IGMR 246) ne znači poći sjesti, nego samo poći k sjedalu ili vratiti se k svome sjedalu

fčera je davorica dohujal k meni kake mladi mesec tak negdi pretpoldan i veli on meni čujež brankec jeden je pravi dogovor pal za navečer. a velim ja njemu a kakov dogovor. a veli meni davorica navečer se lepo obleči i hiti na sebe nekakvog parfema jerbo idemo na jeno pravo mesto. a pitam ja njega a na kakovo to tođno mesto misliž a veli meni davorica je brankec navečer idemo na kurve. u jebate meni je mam leva vusnica zatitrala jerbo nesem znal o kakovima se tu kurvami dela al sem znal da to mora biti jena prava avantura. a veli meni davorica nemrem ti nikaj više objašnjavati jerbo nemam čaz nek ti samo napravi tak kak sem ti rekel i budi spreman tođno u osem vur dok dojde željkina z jugičom po nas. i samo je othujal kak je i dohujal. kake mladi mesec. ja sem se lepo oblekel i jož sem jenoga pravoga parfema del na sebe kaj se zove ralon jerbo toga čuvam za samo jene takove specijalne prilike već jeno dezet let. i bil sem gotov več okraj pol sedem i onda sem si lepo sel i čekal sem dok željkina doje po nas. z jugičom. i tak negdi okraj frtalj devet kat ja čujem nekaj prčketa pret putnim vratima a ja sem mam znal da je to željkina i mam sem bil srečen kak mali patuljek dok najde daljinskoga za televizor. a v jugiču su veđ bili i davorica i darkič i onaj smežni žnjora i željkina kakti šofer. a vnutri je se dišalo po jenima specijalnim parfemima ot razne proizvodnje al niti jeden neje bil tak lepi kak moj ralon. e dok je željkina stiznol po gazu a jugič je zavitlal mašinu kaj se je samo skadelo za nami. a velim ja njima dečki a kam mi sat tođno idemo. a veli meni žnjora e branko da ti znaž kam mi sad idemo nek nemaž pojma. a veli željko no čkomi žnjora nek bum ja branku spripovedal. a veli žnjora još samo jemput nek te čujem kak me zovež žnjora i ja ti mam z volanom okrenem kaj se stumbamo v prvo drevo. a veli njemu željkina no kaj se mam hudiš nek mi je pobeglo. a veli željkina meni je jen pajdaš rekel da ima jena prava birtija vu kojoj se moru jene prave kurve najti i ti samo sednež za stol i naručiž joj jenu pivu i ona te mam pozove na kat a tam imaju jene sobe i onda samo prašiš celu noč. u jebate velim ja njemu pak to opče neje loša ideja. a veli žnjora kaj bi bila loša nek ji ja bum i dve pive platil ak treba. a veli darkič ja bum i tri ak treba i onda smo se samo smejali kak mladi jariči dok preskoče jenu ogradu i pobegnu na pašu. al sem si ja mizlil jebež ti to brankec ja joj nebum tri pive platil nek ak oče dve to more al treču si bum rađe ja sam popil. i tak je željkina teral jugiča a kre nas so samo jene nepoznate hiže preletavale gde ja nesem jož nigdar niti bil i onda je samo prikočil i veli on nama dečki eto to je to. i mi smo zleteli z jugiča vun i pravac v tu birtiju se zaleteli kak nori. i tak smo si seli za jen stol i ja sem pogledal levo dezno al nesem niti jenu kurvu videl. a velim ja željkini čujež željkina pak tu nema nikakovi kurvi. a veli žnjora meni joj branko kak si ti bedazt pa tek je devet vur čekaj malo dok se atmozvera razpojasa i dok doju dole. i tak je jen debelil konobar došel do nas i veli on nama dečki štačte popit. a mi si sakoj po jenoga pana naručili. i tak smo polako pili jene pane i več smo sakoj jenu rundu okrenoli i bilo je veđ i dezet vur prešlo a velim ja njima dečki pa mi tu več jenu vuru čekamo te kurve al njih opče nema. nek su samo nekakovi pijanci kre šanka stali i pili pane. a veli meni željkina branko naj bit dosaden ak je tak moj pajdaš rekel onda budu dožle. i samo kaj je željkina to zgovoril kat eto ti dve prave kurve došle v gostijonu i sele si taman kre našega stola. a željkina mam pozval onoga debeloga konobara i veli on njemu daj nam gazda još sakome jenoga pana i odnesi curami dve pive. meni je mam zaigralo pri srcu jerbo sem znal da sad počinje jena prava avantura. i debeli je gazda nama donesel sakomu jož po jenoga pana i kurvami je odnesel pive a jena kurva se obnula k nama i veli ona nama fala dečki al mi vam ne pijemo pive. a veli njima željkina no onda kaj bute popile. a veli ona druga kurva more onda rađe jenoga soka. i tak smo im onda naručili jenoga soka. a veli željkina nama ovo su valjda neke fineše kurve kat piju soka a ne pivu sat bute vidle dok dojdu k nami za stol. a velim ja njemu el ti ne vidiž da je tu nastal jen problem. a veli meni željkina a koji problem. a velim ja njemu pak el ne vidiž da su tu samo dve kurve a mi smo petorica nek kak bumo onda to izveli. a veli meni željko no naj biti bedazt brankec nek pemo na smenu. i onda smo jož tak malo sedeli al kurve nikak da dojdu k nama za stol. i veli željkina no sad budu došle znaju one kaj jim je posel i još smo jim dva soka naručili. i tak je prešlo več i pol vure al kurve su samo sedele za svojim stolom i pile našega soka i mislim ja sebi brankec ti tu moraž nekaj poduzeti jerbo te nebu do ranja doma dok se oni si zredaju na kurvami. i ja se zdigel i velim ja dečkima ja idem pižat i lepo sem otišel do kurvi i velim ja njima onda kak to mizlite cure kaj vas još navek nema k nama za stol. a veli meni jena kurva a zbog čega bi mi došle za vaš stol. a velim ja njima kak to mislite zakaj pa zato kat smo vam mi platili veđ dva soka a vi ste kurve. e dok me je pljusnola jena kurva tak strašno kaj sem mam se zvezde videl nebeske a žnjora mam skočil i veli on njoj a kaj si pljusnola branka ti jena kurvo i da ju bu pljusnol a debeli gazda prijel žnjoru za ruku i tak mu ju sfrknol kaj je žnjora zajafkal kaj da su mu jajca prepala čez dezke ot prikolicel i onda se je zdigel željkina i prijel jenoga stolca i opičil debeloga gazdu pravac prek pleč i onda je nastalo jeno pravo čudo v toj birtiji gde se ide na kurve. oni pijanci kaj su bili na šanku su navalili na željkinu i onda su se zdigli i darkič i davorica i flaše so letele na se strane. a kurve so samo vriščale. mene je jen bezni pijanec tak oplel pod joko kaj sat lepu šljivu imam al sem mu i vrnul pod isto ono drugo joko kaj se je mam vrušil pod stol. i tak bi mi njih lepo nalemali kak bike dok oču zida zbiti al su utom trenutku još jena četvorica nabasali na vrata i krenoli pravac na nas. a davorica zaviknol dečki bežte bežte jerbo nam nebu spasa. i mi vidli da vraga šalu bere i ja viknol bežte dečki jebež kurve i mi bež na vrata i vun. a željkina je samo zaviknol bežte dečki ja vas dostignem z jugičom jerbo se nemremo sad vnuter rivati i mi potegli niz ceztu kut smo i došli a pijanci zbežali vun i pravac za nami. a veli darkič bežte dečki jerbo ak naz ti vlove nema nam spaza jerbo jih je duplo više ot nas. a pijanci samo vikali za nami e dok vas vlovimo. i onda samo otjemput za nami su se dva svetla pojavila a davorica zaviknol to je jugič dečki eto na spasa. i željkina naglo prikočil i mi poskakali v jugič kak vu dravu i željkina stiznol po gazu i bež. a veli žnjora jebavas dečki ovo je bilo blizo esi nas lepo zajebal željkina. a veli željkina neznam kak se je to moglo dogoditi nek smo mi valjda otišli v jenu krivu birtiji. a velim ja njima e to more biti dečki da je to bila jene kriva birtija. a veli željkina no nema veze dečki bum ja rekel mojemu pajdašu nek on meni malo bolje objasni kam se to ide na kurve. a velim ja njima al bez mene nepete nikam dečki a ja morem iti z vama tek za jeno mesec dana dok mi ta šljiva pod jokom splasne jerbo me ovak niti jena kurva nebo štela. i onda smo se tak i dogovorili da bu pajdaš željkini objasnil malo bolje gde je ta birtija i onda pemo na prave kurve koje piju pivu a ne jenoga bedaztoga soka uskličnik a mama dok me je vidla samo se je prijela za glavu i veli ona meni a kaj si delal brankec al kaj joj bum koga vraga objanjaval nek sem samo otišel spat. tak je to bilo fčera dok smo išli na jene krive kurve a dok pemo na prave e to bu jena prava avantura i bum natipkal kak nam je bilo super. pozdrav sat od mene prijateljzki.

Pa nema sedem dni da je došel.

Sedem ja tako na zid i gledam to lepo dolino, Prilišće i lujzijano, pa si tako mislim: Bože, pa više vas je na internetu, nego kaj vas vidim pri hiža, u polju al na ceste...

več nizem dva dana nikaj napisal. to je jerbo nisem imal čas a i prav da vam velim da je mama bila stražno srdita kaj sem naranje dožel doma pak sem se bojal kaj mi nebi hitila kompijutera z hiže vun il mu kakovu drugu bedaztoču napravila pa bi mi bilo žal. jerbo je rekla ak buš pak celi den sedel pred tim televizorom ja ga zemem i zritnem z hiže vun kaj se razleti na komade. zato sem jučer celi den bil pri davorici a njega ruka jož fest boli. spripovedal sem mu se kak je bilo pri darku na fešti al mu je stražno žal kaj nije on mogel iti. štel je stražno iti al mu je jotec rekel ako otiješ ja ti mam i drugu kljuđnu kozt ftrgnem na četvorički kaj boš mam invalit do kraja života. a sobotu sem celi dan bil pri darku v goricaj to je bila fešta. darko je rekel kaj bi mu pomogli nekaj delati i onda smo malo kozili travu i onda se je darko tak napil kaj viže nije znal kaj treba dalje delati i onda smo samo pili gemižte. a malo smo i jenoga piceka spekli na rožtilju. i tak malo po malo i si su se tak napili kaj krave. samo sam ja bil trezni jerbo sem pil malo po malo jerbo znam da čovek dok tak pije onda ga čim teže gemižt v glavu šubekne. al je željkina od darka jen bratič kaj nije z našega sela bil tak lud i samo je bedaztoče delal. okraj pol sedem je zel motorku v ruke i na silu je štel jednu banderu potpiliti kak je bil bedazt i onda smo si navalili na njega al se on nije dal. vužgal je motorku i pravac na banderu a mi smo vikali željko naj bit lud ostavi motorku jerbo ti elektraži z glavom obrnu ak im zrušiš banderu al on nikaj. al smo se bojali k njemu da nekoga ne zreže jerbo je to prava štilovka bila motorka i s tim se nije za šaliti. več je bil počel prepiljivati i onda se je samo vrušil kak je bil pijani i onda smo si navaljili na njega i spuknuli mu štilovku zruk. darko ju je onda skril al željkini i dalje nije dal vrak mira i zel je sekiru i pravac na banderu. i onda se je to dogodilo kaj se je dogodilo. kak je štel zamanuti sekirom tak se je pravac fčelenku opizdil sekirom i vružil se je kake zonbij na ledinu i više ni a ni be. i mi si k njemu i darko ga je počel pluzkati kaj se zbudi al ovaj nižt. i onda je darko zel kantu vode i polejal ga po glavi i tek je onda preglenul fala bogu i mariji. al više celu noč nije bil pri sebi i baž se nije sečal kaj se je bilo dogodilo i stalno je popitival kolko je vur al si nikak nije mogel zapamtiti. onda smo ga pospravili spat. meni je pred jutro več počelo biti zlo i samo sem pobegel doma mada me nisu puztili i več se je bilo danilo dok sem došel doma a oni su ostali. mama je bila baž piceke pužtala i mizlil sem si sad dok me opatrne z letvom prek pleč al sem ja brzo pobegel f poztelj i zaspal sem dok nabrojiž do tri.

več sem denes imal jebadu. i to mam od ranja. kaj bi čovek načisto ponorel. ja sem lepo se zdigel okraj sedem vur jerbo mi se neje štelo spati a ja opče neznam zbog radi čega. i lepo se ja zdignem i mama je več bila nakurila i bilo je baž vruče v kujinji i lepo sem si složil jedno kapuđino jerbo je davorica rekel da je to baž fino za piti pak sem fčera kupil kaj sprobam. al neje ni loše dok nemaž kaj drugo za popiti. i tak veli meni mama onda brankec kad si se tak fletno zdigel lepo sedni na biciklin i otidi v dučan kaj pokupujež kaj treba kaj nebum ja gazila. a velim ja mami mama pak el si ti nora na tu zimu da idem vun pak se nezem boksa najel. a veli mama onda no idi brankec dam ti dezet kuni kaj si kupiž nekaj. onda sem si taman pomizlil lepo se zavrnem v gostijonu i strusim jenoga bambusa kaj se malko zgrejem i malko se pozpominjam z ljudima kaj mi nebu dozadno. i tak sem lepo sel na biciklin i lepo sem otgazil do dučana. i kupil sem litru ulja i cukora jenu kilu i jenoga kruva kukuruznoga jerbo je taj najboljši i kupil sem jož pražka za pecivo i dve germe kaj budu nekakovi kolači. i jenu flašu studenca kaj bu za gemišt. i onda sem otišel v gostijonu i strusil dva bambusa na brzinu al neje bilo nikoga kaj bi se malko pospominjal i lepo si ja pomizlim ajt sat ti branko lepo idež doma. i tak sem i napravil. zajašil sem biciklina i pravac put pod noge. i k hiži se zaputil. i tak ja lepo gazim i gazim i več sem skoro i doma došel kat eto ti ja vidim ide prema meni jen traktor. al je to bil onaj ludi žorž kaj se navek prezerava i vozi na biciklinu bez ruk. mam sem ga sprepoznal jebo mi on stražno ide na žifce i mam mi smrdi na kilometer i pol. i vidim ja kak se je on zateral na svojemu fergusonu i stižče gaza i stižče kaj da je ponorel. a ja sem se samo pravil kaj da ga ne vidim jerbo sem znal da bu sat sigurno nekakovu agrobaciju napravil pret menom kaj se malko spreserava. i tak se ja lepo okrenol na drugu stranu i gazim pomalo po svojemu pozlu. jerbo mi se na takove nemorute i vandrače opče ne splati vrata frkati. al čujem ja da žorž samo stižče gaza i ide se bliže i bliže i to mi je baž bilo nekak čudno. a ja okrenol glavu i imam kaj za videti. ludi žorž je fergusona ravno i pravac na mene naputil i ni da bi skrenol. nek pravac i drito na mene pun gaz do dazke. a mene je mam v nogami preseklo kak da me je nešče sekirom oplel i ni mi bilo baž nikaj jazno. samo so mi slike čez glavu preletavale i mizlil sem sto na sat kaj se to događa i jel žorž ponorel il kaj. i ja si taman pomizlil pa sat bu skrenol i sat bu skrenol al žorž nikaj. samo po gasu i z tom bežtijom zrazjarjenom ot fergousona pravac na mene. niti da bi malko sfulal i skrenol. al niti malko. ni za dlaku. a ja neznam kaj bi sat il kaj nebi. i več sem videl da vrak šalu bere i da je žorž načisto ponorel i sat dok si malko spremislim taman su morale vu njega nekakove nečizte sile sotonske vujti i zapomračile su mu celu pamet i sigurno neje nikaj videl pret sebom nek sem mu samo je bil pret jočima kak nekakova meta vu koju mora traktora nakormaniti. sigurno mu je to vrak rekel žorž moraž branka vmoriti jerbo je on sila jena nečizta. al se je vrag zajebal jerbo sem ja dobri jako i nikakove primisli nečizte nemam. tu da smo načistac. i ja fletno okrenol z guvernalom i dva put z čizte snage zagazil kak sem got mogel i pravac vu grabu z biciklinom. i morem vam reči da me je ferguson i ludi žorž za dlaku sfulal i skoro sem išel na nebesa i kraljevstvo božje. u kak sem se splažil i samo me je nekaj v pluči zdrmalo kaj da sem imal infargta il k tome slično. a graba je bila onak malko na dol i puna gnjojnice jerbo ludi boltina tižljarčev su gnjojnicu na put spušča dabog da mu v hižu išla kat je takov nemorut. i ja pravac v gnjojnicu. i biciklin samo na pol gnjojnice stal i ni da bi mrdnol. ja sem jož silom štel jemput zagaziti kaj zidem z toga vun al su kotači prepali i više nikam nesem mogel. i jož sem tak nekoliko šezt sekundi žomgliral levo dezno al viže nesem mogel i moral sem zagaziti v gnjojnicu. i to mam z obadve noge i do kolena. bil sem lud. lud na čizto. a žorž je vuto vreme samo zakočil i gledel kak se ja mučim kak kristuš i samo se je smejal kak idijot idijocki neokaljenjak i konjina konjska z bikovskom glavom damu konj glavu jebal i kaj moram proztačiti kak sem lud kaj lisica bezna. i samo je zaviknol jedan jedan i ja opče neznam kaj mu to znači al valjda nezna ni on sam nek to nekakova sila nečizta z njega pregovara. al ja ču mu to zapamtiti nezval se ja branko i ne imal ja cucka đekicu. ja mu bum to zapamtil dok sem živ i dok mu se ozvetim kaj bu mizlil da ga je grom vudril z vedra neba pa nek si on onda mizli kak bu mene v gnjijnicu pošikaval i uskličnik el sat vidite vi to. i tak i bum samo dok dočekam prvu priliku i dok se nebu ni v snovima nadal i to čvrzto obečajem. pozdrav sima skupa prijateljski uskličnik branko

Vidjevši to, prišao mi je mladi vojnik koji nas je čuvao i zapitao: Filter sedem in pedeset? Shvativši da je Slovenac, pitao sam ga što tu radi.

fčera je bila prava jebada. i pol. ja jož ni sad nikam nemrem a o davorici bolje da i ne natipkavam. taman sem se rano zdigel kak i saki den i pravac k davorici. bilo je taman negdi okraj pol ozme vure i veli davorica meni je branko kat smo se dogovorili ob devet onda bumo tak i počeli jerbo ak počnemo prije onda to donozi jenu nesreču a toga nam opče neje treba. il da nam auzpuh negdi na pol puta opane il kaj sliđnoga. i tak smo si mi tam spili sakoj po dva štampljeka rakije i deda z nama i veli davorica gle branko taman deveta vura tuče i sat idemo na posel. a to je bilo jeno takvo uzbuđenje kaj čovek skoro nebi mogel niti disati da neje bil onak čizti zrak kak pri nami na selu. i tak smo si mi onda prinesli alatia i jenoga šarafcigera i klešča a bogme i jene kombinirke i kljuđe i švarbicu z čiztam novim držalom i tak smo lepo krenoli. prvo smo staroga auzpuha skinoli dole a to je bila prava jebada jerbo je jeden šaraf tak zahrđal kaj smo ga na jedvite jade otšarafili z jenom piljicom za železo. davorica je preklel se svece nebezke i tek je onda jen šaraf popuztil. e tek je onda krenolo pravo uzbuđenje kak za božič dok se hiču petarde. novoga smo auzpuha zašarafili i motorbiciklin je bil spreman za jenu pokuznu vožnju. e dok je davorica zažgal motoriđa to je bila jena prava milina za vuva. tak je lepo štektal kaj ganc novi zetor dok ga z tvornice speljaž vun. a dim je bil čizti kak ona tenka meglica naranje. a mi smo bili srečni kaj da smo sakoj dobili po pecto miljona hiljadi kuni na jenomu lotu. i jož i viže. i veli davorica e sad da vidimo branko kaj smo mi to napravili. i davorica si je sel na motorbiciklin i okrenol po gazu a motoriđ samo krenol i on je othujal niz vulicu kak mladi veter. i to je bilo kak na filmu jerbo ga ja nesem opče moral porivavati. al dok sem si ja sel onda ipak neje štel obadvojicu povleči nek sem moral malo porinoti i onda skočiti gore dok je motoriđ došel do zraka. tak smo se lepo prepeljali po selu kak pravi motorizti a si so samo gledeli. više nesem ni glavu moral dole spužčati kak prije zbog jenoga odpora zraka. i tak je davorica taman prikočil pret birtijom i veli on meni e branko takovoga pozla treba zalejati. i onda smo zišli dole i pravac na jenu pivu. i tak smo pomalko pijuckali koje dve tri pive i velim ja davorici čujež davorica veđ so četiri vure prežle i ja bi sat moral iti na obed. a veli davorica branko naj biti smežen pa se ne slaže takova mašina saki den nek si jož spijemo jenu putnu i onda idemo. i tak smo si mi spili jož sakoj tri putne podravke i onda je bilo jeno pravo vreme za krenoti doma jer je več tukla i šezta vura. i mi zišli z gostijone vun kadli imali kaj za videti. taman kud smo mi trebali prejti z našim motorbiciklinom a kat tamo samo jen milicijzki auto bil sparkiran i pred njim jena dva prava milicajca. a veli davorica u gle branko jebade a kak pemo mi sat doma. onda smo pričekali jož jenu vuru i taman si spili sakoj jož dve pive al milicajci niti da bi se malko pomeknoli z toga mezta a kamoli kaj bi otižli. a veli davorica branko sat je dozta te jebade nego mi idemo doma. a velim ja njemu a kak. a veli davorica prek kanala. a velim ja njemu pak jesi ti sponorel kak pemo prek kanala pak el se ne sečaž da se je moztec saj spotepel i više nebi prek njega niti mravec mogel prejti dok je na djeti zgubil na kilaži. a veli davorica a zakaj mi imamo takovu mašinu nek kaj ja nabijem gaza do kraja i preskočimo kanala z pol snage. a meni je mam mrak opal na joči dok sem si uobličil jenu takovu akrobaciju. i velim ja njemu pak el nebi mogli davorica mi jenostavno prerivati motorbiciklina kre milicajcov i tak otiti doma. a veli davorica pak el si ti pobenavel branko kaj nam zaplene motorbiciklina dok smo ot njega napravili jenu takovu beznu mašinu. i mi vun z birtije i pravac prema brotičevoj mekoti jerbo je tam kanal najvužeši. prvo smo izvidli jenu situvaciju i ja sem jenostavno napravil jenoga zaključka da jen takov skok nemre napraviti niti jeden pravi kazkader vu jenom akcijzkom filmu z pravemi pištoljima a kamoli dovorica dok si popije šezt sedem pivi. i velim ja njemu čujež davorica ja bum rađe vodu gazil nek letel po zraku jerbo ti to nemrež prezkočiti pa da si baž i jenoga super specijal nezmišljenoga raketlina na mlazni pogon prišarafiš na kotač. a davorica me je poglenul ravno v joči kaj su mu se mam vuva zažarila i veli on meni branko kaj to z tvojih zubi govori. pak el si se šarafov nakosal il su ti črvi ot mozga plevu nakosali. ja kaj nebi mogel toga maloga kanaliča preskočiti z ovakvom beznom mašinom prek kojega bi i vešmašina preletela da ju malko bolje otkatapulteraž. ti kak očež al ja skačem samo znaj da te ja nebum čekal dok ti vodu pregaziž. je onda mi neje bilo druge nek poslušati davoricu kat je rekel da me nebu čekal a jož sem si k tome mizlil pak ak on nezna kolko njegov motorbicikli more onda što zna jerbo je on njegov šofer. i tak smo mi nabrzinu napravili jenoga plana i otižli smo v rikverc jeno sto metri i ja sem porinol davoricu kak sem got mogel i skočil na motorbiciklin. on se je malko zanesel levo dezno i onda je davorica vlovil pravu putanju i stiznol gaza do dezke. mi smo jurili kak jen bojing pecto pet z crtom dok se na arodrom obrušava a dreva so samo preletavala nuz nas. onda je davorica zavikal ti branko samo spuzti glavu zbog jenoga odpora zraka i ja sem spuztil glavu i čvrsto sem se prijel za davoricu i vutom sem čazu znal da bumo preleteli toga kanala kak muva dok leti po zraku. i dok smo dožli do samoga ruba motorbiciklin je poletel i zabrujal po zraku a kotači so samo samo zavrteli sto na sat i mi smo leteli kak strelice od luka i strele. nisem mogel zdurati kaj to nebi videl nek sem malko podigel glavu kaj bom videl to čudo a to je bila prava milina. i samo otjemput smo se počeli obrušavati kak avijon dok mu jena velika ptica na krilo sedne. otjemput je nekaj zadumelo i ja sem preletel davoricu kak konj dok prezkače ogradu i tak sem jož jeno dva metra letel po zraku dok nesem bugnol na zemlju kaj je skoro bil potrez vu celoj podravini. a dok sem dožel k sebi samo sem čul kak davorica zapomaže i mam sem otbežal do njega mada me je noga tak bolela kaj sem jedva hodal. a dok sem došel do njega samo sem imal kaj za videti. falelo nam je samo pol metra kaj bi prezkočili celoga kanala. al je prvi kotađ lupil vu drugi kraj kanala i davorica se je nabil na guvernal z rebrima i motorbiciklin se je okrenol na glavačke a ja sem otletel u prafcu. kotađ je bil sav sfrkan a o guvernalu da i ne natipkavam nek jož gore nego ono prvi put dok smo opali. a davorica je jafkal moja rebrica moja rebrica sa so mi spopuca ot silnoga udarca. onda sem nekak otšepesal do ranka i rekel sem mu celu situvaciju a on je zakapčil prikolicu i onda smo deli gore davoricu i motorbiciklina i pravac doma jerbo se je veđ skoro i noč počela spužčati. a dok smo dožli doma i dok je jotec ot davorice videl celu situaciju tak je oplel davoricu po tikvanji kaj sem mizlil da mu glava pukne. i vikal je kak nigdar v životu. a ja sem samo fletno otšepesal doma kaj jož i ja ne dobim po glavi. denes sem išel davoricu glet. leži v postelji i nikam nemre. rekel mi je si videl ti branko kakova je to bila kataztrofa ot saobračajke. a velim ja njemu videl sem davorica, se sem videl jerbo sem malko podigel glavu baž u pravome trenutku. a davorica dok je to čul samo se je prijel za glavu i rekel mi je brankina ti norc jen bedazti zato smo mi bugnoli dole kat si ti glavu podigel i zajebal si celu proceduru ot šuba i odpor zraka. a ja sem si veđ pomizlil da je kriv motorbiciklin a to nemre biti jerbo je to mašina i pol. e sat dok se malko oporavim i dok zravnamo guvernala i kotađa buž videl da bumo preleteli kanala samo ak buž glavu držal dole. a velim ja njemu na takovu glupozt me više nebuž najebal davorica jerbo me celi dan tak noga boli kaj jedva hodam i tu si ideju mam prekriži z crvenom bojicom osim ak ne složimo jenu malu skakaonu. a veli davorica e to je prava reč branko bumo složili jenu skakaonu i dok motorbiciklin potegne preskočimo kanala i to na onom meztu gde je najširši i to pravac i tam i nazaj jerbo takove mašine nema vu celoj pokrajini. a velim ja dedi kaj ti mizliž deda el bi tak mogli preskočiti jenoga kanala. a veli deda je dečki ak bu to jena prava skakaona i ak bute mene poslušali kak se to dela onda bi i mogli preskočiti kanala. i to je baž jena prava ideja to z skakaonom i jedva čekam dok bu davorici malko bolje kaj i tu pravu stvar izvedemo uskličnik pozdrav sat ot mene i idem si malko prileči. branko.

Oko pol dve nam je došel pomoći Marko Ljubek pa nas je bilo se skupa sedem.

Čakanje v vrsti ti je vzelo od sedem do petnajst minut.

denes je ranko došel po mene kaj bi mu išel pomoči zalepiti pločice. on je majztor kaj sve zna napraviti kaj god kome kaj teba. od igle do lokomotivu zavariti il kaj slično. i onda gda koji put dojde po mene dok baž ima jako puno pozla kaj mu ja idem malko pripmoči. zbudil me je šest vjutro i rekel je branko jer bi mi štel iti pomoči pločice zalepiti dam ti sto kuni i ja sem rekel more. ti penezi baž dok krenu onda krenu. taman sem si lepo na moru zaslužil i sat pak eto ti nofci. denes bum zel ti sto kuni i bum otižel po davoricu. aj kaj se bumo pivi napili morti i kojega bambusa spijemo. do sedem vur smo več bili pri tome čoveku kaj smo mu lepili pločice. al smo imali jebadu. to su bile tak glumpave pločice kaj jih ni dragi bok nebi pozsložil. rekel je taj čovek da su diregt z amerike došle i to z avijonom. a na njimi je bila nekakova okolamda il nekavi slični cvet naslikan. i se bilo puno nekakovoga lišča i cvetje. dal nam je sliku kak to mora izpasti na kraju. i onda smo mi to tak polako lepili i poslagivali kak je god trebalo i taman dok smo dožli do kraja a kat tam eto ti jebade. veli meni ranko dodaj sat jož tu jenu pločicu kaj je oztala da i nju prikeljim. a ta je pločica trebala bit skroz na skroz bela jerbo smo tu okolamdu celu nalepili a okolo je trebalo biti se belo il nebo il sneg kak si ko zamisli. a kat tam eto ti vraga. ja zdignem pločicu a na njoj lizt. pravi zeleni list kak da bi ga što narisal il baba miškinina na steklo. a ja ju podignem i velim ranku. ranko ti boga nekaj smo zajebali i to fezt. a veli on a kaj. a velim ja pa tu je lizt naslikan. a veli on jebež mu mater kad je lizt je lizt bumo njega nalepili. i on ga nalepi. i taman je došel taj čovek jerbo je moral iti v dučan po jož pivi jerbo smo celu gajbu rešili do poldan. a veli taj čovek dečki pa kaj je to. a ranko se napravil onak malko bedazt i veli a koje. a veli čovek pa idijoti jedni pa kam ste tu počicu zalepili pa to nejde tu. i čuda nam je jož nazdeval. a veli njumu ranko čujte gozpon nemojte vi meni predavati konjsko pismo kak se pločice lepe pa ja sem več takvi pločic z cvetom mali miljon pokeljil. a ovaj je onda natotal popizdil i počel se derati kak sponoren i vikati da takvi pločic nema nigdi jerbo je to nekakov unikad. onda sem mu ja rekel čujete gozpon nemojte se vi tu na naz zderavati jerbo mi nizmo mala deca. i kak morete reči da takvi pločic nema nigdi kat moja mama ima takovih isti okolamdi pun vrt. a veli on pa vi nizte normalni kaj bum rekel dok me neko zapita kak je taj lizt tu dozpel. onda sem mu rekel. joj gozpon kak ste vi bedazti pa jenostavno rečete da ste oztavili obloka razprtoga i da je toga lizta veter odnesel jerbo je bil velki propuv. onda je rekel ranko eto vižte gozpon kak je dečko pameten jenostavo tak rečete. onda je gozpon zvadil nofčanika i dal je ranku nofce i rekel je ajte van z moje kuče i da vas više nikad ne ugledam. mi smo zeli si se stvari i otižli nabrzinu kaj si nismo stigli ni putne spiti. al je ranko platil jož dve pive v birtiji pa smo malko utažili žeđ. lepo pozdravljam jerbo sat nizem napisal kak je bilo na moru al bum drugi put pozdrav prijateljski uskličnik

baž je sat malko prije zajec otižel ot mene. imal je velike potežkoče morem vam reči. fčera je lepo dožel k meni mam zaran i veli on meni u jebate branko tak sem se smrzel kaj so mi bubreki skroz naskroz zleđeni niti jih ne osečam. i veli on meni daj mi potoči jenoga lončička vinčeka kaj mi se to nekam kvragu otledi. onda sem mu ja natočil i on je to šubeknol v šusu na jen dva tri. i veli on meni čujež branko ja sem poradi jene druge stvari dožel k tebi. a pitam ja njega a poradi kakove stvari. a veli on e poret ove i zvleče z žepa jenoga pravoga prafcatoga mobitela crnoga kaj se je samo svetlucal. a velim ja njemu u jebate zajec pa gde si to nabavil. a veli on meni je to sem si zaslužil. a velim ja njemu a kaj če ti to. a veli on meni je nemaž ti pojma brankec kakove so to moguđnoszti i kaj se morež z tim napraviti. a velim ja njemu a koje su moguđnozti. a veli zajec meni pa lepo samo dok me nešče treba da mu nekaj napravim il nekaj samo me nazove ili mi pošalje ezemez poruku. a velim ja njemu a kakova je to poruka. a veli zajec je to ti je jena pozebna poruka ot pozebne vrzte kaj ti je mam se vnutri objažnjeno i mam znaž kak treba poztupati. a velim ja njemu čujež zajec ja mizlim da je to jena velika bedaztoča i te tvoje specijalna poruke jerbo ja samo otijem za svoj kompijuter i natipčem emajla i on brzinom večom ot strele samo otije kam ga got ja zaputim il v njemačku ak treba i to ti je prava poruka a ne nekakva ezem il bilo kakva. a veli on meni ma nemaž ti brankec pojama kaj je moderna tehnoložka prectava il k tome sliđno. onda sem ga pital no reči mi zajec otkud si dobil toga mobitela. a veli zajec e jezem se bogme vražje namučil kaj sem ga zaslužil jerbo sem mariju ot đurđe palamđurđe sinu mesec dana drva cepal za peč. samo imam jeden problem i zato sem i dožel k tebi kaj bi mi nekak pomogel. a pitam ja njega a kakov imaž problem zajec. a veli on meni je on je meni dal toga mobitela al je negdi zagubil punjađa i sat mi se je skroz naskroz spraznila baterija koja je vunjem i više ga neče pokretati niti nikaj. a velim ja njemu a jel ga nemrež ni vužgati. a veli on ma niti da bi mrdnol z mezta. i tak sem ja onda malo toga mobitela prijel v ruke i malko sem si razmizlil i onda je meni jena prava prafcata ideja sinola v glavu i velim ja zajcu. čujež zajec imam ti ja jenoga malko starežega akumulatora. neje baž da je ganc novi al mizlim si da bi ti dobro poslužil. jerbo je on meni bil na traktoru i onda sem ga odnesel v gorice kaj mi je vu kleti jena mala žaruljica svetlila al ga opče neje strožila i sat bi tebi bil baž za korizt. a veli zajec meni pak jel ti mizliž branko da bi to bilo dobro kaj bi meni punilo mobitela. a velim ja njemu zajec pak jesi ti ponorel a kaj ima bolje za puniti mobitela nek akumulator. a veli zajec meni a ti mizliž da je to dobra struja. a velim ja zajcu pak elektrika ti je elektrika i tu pogovora nema nek je se to izta struja kak struja i vutom opče nema nikakove razlike. i tak sem ja lepo otižel po tačke i del sem na njih akumulatora jerbo je to bil fezt veliki akumulator vezna pravi prafcati za traktor. i našel sem jene dve male žičičke i spojil sem jih jenu na pluz a drugu a kam bi drugam nek na minuz kak pravi elektriđki majztor privučeni. i lepo sem objaznil se zajcu kak on te žičičke samo lepo porine vu svoj mobitel jenu na pluz a jenu na minuz i kak mu bu to punilo. i jož sem ga pital el si skužil zajec kak sem ti objaznil jer sem si pomizlil da nebi kaj zajebal kakov je saj sfrkan vu glavi. i jož ga lepo pitam esi siguren da si skužil jerbo ti jož jemput objaznim a on je kak pravi mulec lepo rekel a kaj nebi skužil brankec se mi je jazno. pluz na pluz a minuz na minuz. i tak sem ga lepo i otpravil doma. i mizlite da nije zajebal stvar. kat eto ti njega k meni mam denez zaran okraj sedem vur. nabijal je na vrata kak da je v glavu opičen. i ja sem mu lepo otprl vrata i pitam ja njega a kaj je bilo zajec. a veli on meni kaj bi bilo vrak je bil nek sem si lepo mobitela vnižtil. a kat ja pogledal i imal kaj za videti samo mu je baterija lepo otpala z one plaztike i se je otižlo k vragu. e jesem onda vikal na njega. i opče mi neje jazno kak more biti tak bedazt. jerbo sem mu lepo objaznil da pluz ide na pluz a minuz na minuz a on je norc se to spreobrnol pet šezt put i zajebal stvar. i jož sem ga lepo fčera pital jel mu jazno i da mu jož jemput objaznim i rekel je da mu je. i kaj bi sat čovek rekel natu njegovu glupozt. a veli on meni ma brankec pa ja sem tođno onak napravil kak si mi ti rekel pluz na pluz a minuz na minuz. al je vraga tak napravil nek se je lepo pravil pameten i sigurno je štel nekakove svoje pokuze sprobavati nebili kakovu novu tehnoložku vrztu zmislil i sat je lepo oztal bez mobitela. a tak lepi mobitel veliki kak šaka i pol i crni kake novi kaj bi si ga čovek samo poželil. a mogel je i te nekakove poruke slati i gdi bu više takovoga nabavil. pri vragu. al kak bi rekli stari ljudi neje to za takovoga bedaka koji se vuto nižt ne razme nek ga je mam moral skuriti. i onda sem mu lepo rekel eto viž zajec kak se je to stvar skomplicirala i ti si lepo oztal bez mobitela sporadi svoje glupozti. a zajcu su samo suze navrle na joč kake malome detetu i onak je z jadnim glasom rekel eto viž brankec kak ja nemam sreče a mezec sem dana za njega drva cepal i namučil sem se kake vrag. a velim ja njemu eto zajec nek je tak valjda bog štel. i sace ž njim lepo morež zgoditi i kraj. eto tak je to bilo zajcom i ž njegovim novim mobitelom fčera i denez. a sat lepi pozdrav ot mene jerbo je zima kake v ledenjači. bok i pozdrav prijateljzki ot branka.

Uz poznatu hrvatsku glumicu Zrinku Cvitešić, koja se istaknula iznimnim ostvarenjem u filmovima " Konjanik " i " Što je muškarac bez brkova ", te Joška Marušića, jednog od najznačajnijih autora animiranog filma u Hrvatskoj, čiji je rad nagrađen na najistaknutijim festivalima iz svijeta animacije među kojima je i prestižni Annecy, tu su i Diana Nenadić, te inozemni stručnjaci na području filma i cjelokupne sedem umjetnosti - Andrei Dascalescu i Ahmed Muztaba Zamal.

jase jož sad prekrižim dok se setim kake to bilo fčera dok su bili kravali. al fala bogu kaj je samo se dobro prežlo jer je moglo sega biti. nazval me je davorica negdi okraj pol dve vure i veli on meni brankec el idež z menom a ja velim njemu idem. a velim ja njemu dok sem dožel k njemu a kam sat idemo davorica. a veli on meni idemo k staromu krbavcu po pražčiče. onda sem ga pital a kolko bož pražčičov zel a veli on sedem komada. tak smo seli na traktor i davorica je zadimil pravac k starome krbavcu na njegovu farmu. al to baž i neje preveč velika farma nek malko menša al veli suzet jozip da je to viže svinjotoviližte nek farma il tak nekaj slično al gnjojnice ima za tri vagona bez lokomotive il bar slično tolko da baž ne lažem. i tak smo se vozili na traktoru nekolko približno minut kat otjemput eto ti nas. ja sem se držal za sic kaj so mi przti zatrnoli kaj ne opanem s traktora jerbo davorica zacukava z traktorom kak i njegov jotec kaj mi samo noge otprnu v zrak dok spuzti spojku. a koči skoro na meztu kaj stane dok zakoči kaj sem si mizlil saki čes e sat dok naz prikolica poklopi i mam nam bo klinkalo. jerbo traktor opče nema kabinu nek je to zetor. trizpet konja i ono na kaj se kardan more prikapčiti. ima i šperu a to vam je jena mala ručica koja se pritizne i onda se obadva kotača otjemput okreču kaj zidež z blata vun dok zagreznež. al se prvi kotači ne okreču nek samo zadnji. i onda dok smo dožli veli stari krbavec o dečki ezte dožli a velimo mi jezmo. i onda smo otižli v kotec i zataj čaz smo pražčiče natovarili na prikolicu. samo ga primež za rep i za vuvo i dignež ga a on cvili kaj da mu nokte pučež z kleščami jerbo je on preztražen i mizli si da pe na raženj i da bu od njega odojek pečeni zišel. a dok smo jih deli na prikolicu onda više neso cviljeli jerbo so vidli da nejdu na raženj nek da se budeju vozili na prikolici pak su se malko sprimirili. a veli davorica joj krbavec kak ti imaž lepu farmu el bi nam malko pokazal kak ti to uzgajaž pražčiče. a veli krbavec no dečki pa kak nebi. i onda smo se malko tak prešetali po njegovom svinjogojilišču i on nam je se pokazal. a ima lepo se vređeno kaj čovek opče ne mizli da je v kocu nek negdi drugdi il vu bolnici. ima lepo napravljno kaj svinje same piju vodu a on jim samo siplje smesu i šrota i lepo imaju se ograđeno da se ne pokolju ak bi slučajno koji prasec pobenavel pak bi se išel klat. a dole pod nogami imaju lepo nekakove režetke kaj tu nutra seru i to se ide v jene male kanaliče. a velim ja starome krbavcu a jel bi nam štel pokazati kam točno idu ti dreki i gnjojnica a veli krbvec no dečki pa kak nebi štel. to vam samo lepo ide kroz kanaliče vu jenu veliku septiđku grabu koja je za to prerazpoređena. i veli on ote z menom i bute vidli. i mi za njim. a to vam je jena velika graba i nutri su cevi kak vu zdenec one kaj se nameču al jož vekše ot tih. i vnutri su ti si dreki kaj se god koja svinja posere a na vrju je gnjojnica a to vam je dok se svinje popižaju i to tak smrdi kaj se opče kre toga nemre stati nek si moraž z dva przta noza pričepiti. a poprek je deta jena dezka po kojoj se more prehodati i prejti na drugu stranu kaj ne moraž nazaj čez koce iti kaj zidež vun. i stari krbavec lepo prežel prek dezke i ja za njim. a kak sem ja dok sem nozil preščiče z koca lepo stal vu svinjski drek to mi je lepo oztalo na čižmi gumijeni i dok sem ižel poprek te dezke i baž je taj drek moral opazti z čižme i ostal je na toj dezki. i kak je davorica ižel za menom po dezki on je nekak kvragu jerbo vrak nigdar ne spi baž na taj drek nagazil i poškljiznol se je i pravac direkt na glavu zaronil vu septiđku grabu z vizine ot jeno dva metra kak je rekel stari krbavec. krbavec se je samo prijel za glavu i zadrečal jaj branko moramo ga mam zvleči vun da ne potone jer ako dojde dole do dreki viže ga ni traktor ne zvleče. ja poglenul vu grabu a davorice nigdi i onda samo otjemput zronil vun a meni je mam bilo lakže pri duši. samo sam mu zaviknol drž se davorica sate zvlečemo a on je samo pljuval. i onda je stari krbavec brzo hitil nekakovu sajlu vu septiđku i davorica se je prijel i bogme smo se fezt namučili dok smo ga zvlekli vun. a davorica dok je zišel vun samo se je vrušil na kolena i bljuval je kak ga ja jož nigdar nesem videl da bljuje pa ni onda dok smo sakoj popili dvajztšezt bambusa na zabavi ot vatrogascov pa smo sega parkiđa pred cirkvom zabljuvali na široko i napoprek kaj nas je pop pri meši preglasil. al to je bilo prije dok jož nesmo mogli kakeret popiti. i onda dok se je davorica zbljuval krbavec je dovlekel šlaufa i puztil je vodu pot velikim pritizkom i davoricu je sega zoblejal kaj to se zpere z njega. davorica je sej bil zmržnjen i drvtal je kak šiba na vodi a velim ja njemu davorica pa buž se smrzel na traktoru. a veli davorica znam branko al ovakov vu ničij auto nemrem jer me nišče nebo puztil i se mu je brada drvtala. onda sem se ja setil prave ideje i velim davorici znaž kaj davorica ja bum vozil traktora a tebi bi bilo najbolje da lepo bežiš za menom kaj se stopiž malo. i onda se je davorica jož jemput zbljuval a ja sem sel na traktor i polako zateral a on je bežal polako za menom kaj mu se organizem stopi. moral sem do doma jož tri put stati jerbo je davorcu stalno teralo na bljuvanje. a ljudi so samo gledeli dok smo nekoga sreli kaj se to sat događa i jesmo ponoreli il kaj. dok smo dožli doma k davorici mama se je samo prekrižila i dobro kaj neje opala vu nezvezt. davorica se je mam slekel i ižel pod topli tuž kaj malko dojde k sebi a ja i deda smo na pol dvora nakurili jognja i vužgali su robu vu koju je davorica bil oblečen jerbo je mama rekla da to ona nebu prala. deda nije štel vužgati cipeliže nek je rekel da jih on bu nosil. davorica je mam otišel spat a ja i deda smo jož malko dok je roba zgorela kostanji na jognju spekli i popili frižkoga možta i onda sem ja otišel doma. mami sem se spripovedal kak je to bilo a rekla je samo fala bogu kaj se davorica neje ftopil. tak je to bilo. pozdravljam uskličnik

Nakon sastanka v sredo mi smo odlučili krenoti na skupštino HPD« BILOGORA »z Belovara i to peške z mičetinskoga jarka preko tunela do Maglenče.Dogovor je bil da se krene v pol sedem, jel ne bi bilo lepo zakesniti na redovno skupštino koja je bila planirana v jedenajst vur prije polne, Gjuro je rekel da ima dobre tri vure hoda.Po starom dobrom običaju skuplali smo se pred robnom kućom, uklučeni štoperic kuliko koj bo zakesnil.Ov pot neje bilo velikoga kešnjenja (Želetu je to normalno jel je moral po Gjuro) osim kaje Mladen zaspal pak je svojem autom moral dojti v mičetinski jarek, za razliko od nas kaj smo išli z Nedeljkom v kombiju.Tak smo mi vu frtal osem bili spremni za pokret; Nedeljka, Vesna, Gjuro, Anto, Bily, Žele, Martin, Mladen i ja.Bilo je rečeno da Milica bo došla z autom jer noć prije neje baš nekaj spala a neje još nešće.Za jedno vuro smo mi došli negde blizu tunela pa se postavilo pitanje da bomo došli prebrzo, jer ako neje lepo zakesniti, neje lepo ni prebrzo dojti pak nam je Gjuro odlučil pokazati kak je Bilogora lepa i napelal nas valjda v najvekšo guduro, ko nam je kriv, nišće nas neje teral za njim.Posle nekuliko spuščanja i diganja došli smo do tunela, tu smo se poslikali i krenoli dalje, videči kak smo bili blizu tunela prije nego smo skrenoli v guduro.Već je skoro bilo tri frtala deset a mi još nesmo došli do obileženoga pota pa smo se morali malo požuriti kaj nam neje baš pasalo barem nekojem.Za jeno pol vure smo došli na obileženi (planinarskem rečnikom markirani) pot i sad je samo trebalo održavati tempo da dojemo do jedenajst vur, a zato je Gjuro pravi majstor, tak da smo mi bili pred ulazom v dom v deset vur i pedest i pet minuti.Tu so nas dočekali planinari z Belovara čudeći se kak smo mi došli peške i naravno Milica koja se neje čudila.Počela je skupština, jeden izvještaj, drugi izvještaj, se vu semu dosta brzo, valda im je na naše skupštine bilo pre dogo pa so se oni požurili.Nakon spražnene dve zdele gulaša krenoli smo po trejto ali smo malo zakesnili, sad je i Martin počel spitavati do kuliko se bomo vrnoli jer on je v pet vur moral nositi vino na izložbo.Prešlo je več tri frtala dve dok smo odlučili krenoti, sad Martin više neje mogel dojti na vreme (vino so primali do pol osem vur na večer) pak je otišel z Milicom v autu.Mi smo se polako spustili v Mišulinovec i probali najti nekakvoga poprečeca prema Mičetincu, kaj nam je pošlo za rokom a kak i nebi kad nas je Gjuro vodil iako je on posle rekel da neje bil baš siguren.V pet vur mi smo bili na polaznom mestu pred robnom kućom, dok za Martina neznamo, neje ga bilo na zađnemu sastanku.Tuliko od mene, lepi pozdrav

Sacrosanctum Concilium, br. 22: »Sacrae Liturgiae moderatio ab Ecclesiae auctoritate unice pendet quae quidem est apud Apostolicam Sedem et, ad normam iuris, apud Episcopum«).

fčera je bil sveti valentin. a navek dok je sveti valentin ja se setim kak je mene i davoricu dok smo bili mali deda ot davorice tak lepo zajebal kaj je to bilo čudo jeno. jerbo je to bilo jož tam negdi dok smo bili mali il smo ižli v drugi razret il koji več. i lepo sem ja den prije dožel k davorici i veli nama deda ot davorice i dečki el vi znate kaj je zutra. a velimo mi njemu neznamo. a veli deda e dečki zutra vam je sveti valentin. a na svetoga valentina što se prvi zdigne taj dve sređe grabi. i onda nam i meni opče nikaj neje bilo jazno pa sem ga pital a kak to mizliž deda. a veli deda e lepo zutra ko se prvi zdigne i ko otije tam v seču na vrt taj bu razno i razna čudeza tam nažel. a pitamo mi njega a kakova to čudeza mizliž deda. a veli on nama je dečki male ptiđice zutra budu celoga grma napunile z sakačkemi igračkami i budeju frulice donezle i kola z konjima i jož je on nama sakačke bedaztoče nadrobil kaj su na mam vuva zatitrala ot miline. a veli njemu davorica el bu i pižtolja. a veli deda i pižtolja i pužke i metki i sakaj. a veli davorica e da znaž deda ja se bom prvi zdigel i bum si se te igrađke pobral i gotovo. a veli njemu deda je davorica al moraž iti jako jako poztija kaj se ptičice ne splaše jerbo odlete pravac vu zrak i viže nebu ni frulic ni konjov ni ničesa i zato lepo moraž bos iti do seče. a velim ja dedi je deda a kak pemo bosi ak je vuni sneg do kolena. a veli deda je neznam ja al ak nepete bosi nižt od igrački. a veli davorica ja pem i bos makar se dva dana ne obuval. i tak sem ja lepo otbežal doma i rekel sem mami da bum spal pri davorici a ona je rekla da morem. i tak smo si mi onda lepo navinoli jenu vuru kaj nas je zbudila jako rano veđ okraj sedem vur. i velimo mi dedi e deda mi sat se idemo otšuljati do seče po te čudnovate igračke. a veli nama deda vredu je dečki al samo jako jako postija kaj jih ne poplažite a ja si idem gotnoti malko rakije i bum gledel z dvora kak se vi šuljate. a veli davorica njemu al deda ak nam slučajno poplažiš ptiđice ja te vmorim. a veli deda naj se ti nikaj starati ja bum čkomel kake kamen. davorica je zel jenu vređu vu koju bumo nahitali te se igračke i onda smo se dobro oblekli kaj nam nebu zima al si cipeliše bogme nesmo obuli a ni štomfe kaj ne poplažimo male ptiđice. i tak smo mi polako i krenuli. prvo smo otbežali do štaglja i onda smo lepo zišli čez zadnja vrata ot štaglja vun i onda smo se počeli šuljati onak pošulječki kak nekakovi pravi prafcati indijanci z divljega zapada il sliđno. i tak smo mi malko se šuljali kat otjemput je mene počelo stražno zebsti za noge i velim ja davorici čujež davorica mene stražno zebe za noge i ja bogme nebum mogel zdržati kaj bi došel skroz gore do seče. a veli meni davorica no brankec pak naj biti smežni kak nebi zdržal pak si samo zamizli kaj nas tam gore se čeka i kakove divote i krazote. a velim ja njemu a jel buž ti zdržal. a veli davorica pa kak nebi to je dečja šala. i tak smo se mi onda tak pomalko šuljali i mene je počelo tak zebsti za noge kaj da me nešče z miljon mali iglic piče po nogaj onak otjemput bez da bi preztal. i velim ja davorici čujež davorica jebež ti te igrađke i se to skupa ja nemrem dalje. brzo sem se okrenol i počel bežati k štaglju. kak so mene noge bolerle ja vam to ljudi opče nemrem natipkati jer je to bilo čudo jeno svecko i ja sem si taman mizlil da mi budeju si przti otpali. samo sem prejuril kraj dede kak avijon brzi nebezki i brzo v hižu kre peči. al dok se je davorica počel drečati to da ste vidli ljudi kaj sem ga ja poprek zaprtoga obloka čul v hižu kak se dreči. vriščal je kak da ga z pilicom za železo režu napoprek i jož kak da ga z turpijom turpijaju uzput. i onda je to čula mama ot davorice i zbežala je z štale vum i bež po davoricu. i brzo ga je donezla v kujinju i dela ga kre peči. al dok je tek onda počel zavijati kak truba na autu od vatrogazcov. a mama je samo vikala pa kam ste ižli norci jeni. a dvorica je samo vriščal i rekel je ižli smo po igračke mama. i taman je nato dožel deda i veli on nama a jesem vam lepo rekel dečki da morate poztija iti jerbo dok se ti davorica zavriščal se su ptičice odletele i se su igračke odnezle ja sem jih na svoje joči videl. onda je mama od davorice rekla dedi da je on jeden idijot idijocki kat naz je mogel na tak nekaj nabrkati i da je bedazteži ot nas. a veli deda je pak sem i ja tak ižel po igračke dok sem bil mali pak zakaj nebi i oni. i onda mu je jož mama rekla da je konj stari i nemorut i jož koje kaj. a veli ona nama pak kak ste mu dali kaj vaz je tak nasanjkal pak nezte vi viže mali. a velim ja njoj pa kak naz nebi nasanjkal kad je vuni sneg. onda nam je mama ot davorice jož skuvala čaja vručega a mene so jož celi den pozle noge bolele ot zime. a deda se je samo smejal kak nori. a veli davorica mama jel su stvarno tam bile ptičice i igračke. a veli mama ma kaj bi bile nek vaz je to taj stari konj nabrkal na glupozt samo kaj se bo smejal. al je meni onda stvarno pukel film i rekel sem davorici naj se ti davorica nikaj žaloztiti bumo se mi njemu veđ osvetili kak na filmu kat tad. al se bogme i jezmo mu se ozvetili i to vam bum natipkal morti veđ i zutra. pozdrav sat prijateljski ot mene.

Tedenska vinjeta velja sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete

Glede na podatke, navedene v Vašem vprašanju naj bi delo predvidoma trajalo več kot sedem dni, kar je več kot opredeljuje izjema iz 26. Clena ZZDT.

V kolikor pa bi zadostili pogojem za zakonsko določeno izjemo iz 26. člena ZZDT (delo ki traja sedem dni all rnanj), dovoljenj za delo ne bi bib potrebno pridobiti, ampak bi moral naročnik storitve v Republiki Sloveniji izvesti prijavo in odjavo dela tujcev

Zastavnik Vasilić ki je stanuval na Bogomulčevom je imal sedem glaf dece.

Nam je beciklin trebal za voziti bisage z mlekom vjutro, Zlatice na cug petak, a ob sedem smu se vozili na Goricu v školu.

Najstarejši prebivalec je star triinosemdeset let, najmlajša pa sedem mesecev